ARTSTAR

Aleksander Bassin je leta 1956 maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Leta 1961 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, umetnostno zgodovino pa je študiral od leta 1959 do leta 1963 na ljubljanski Filozofski fakulteti. Podiplomsko se je izobraževal od leta 1974 do leta 1976 na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Na Gea College v Ljubljani je 1994–95 opravil program menedžmenta v kulturi. 1961–64 je bil strokovni sodelavec Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS. Od leta 1965 je bil pomočnik odgovornega urednika revije Sinteza, 1966–79 sekretar Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Od 1979 je bil direktor ljubljanskega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, od 1989 do upokojitve 2008 pa direktor Mestne galerije Ljubljana. Leta 2002 je postal muzejski svetnik. Po upokojitvi se ukvarja s publicistiko in kuratorstvom, od sredine sedemdesetih let 20. stoletja je stalni sodni izvedenec in cenilec za likovno umetnost.

Bassin je eden vodilnih slovenskih umetnostnih kritikov in publicistov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Kritiške tekste, v katerih se je posvečal domači in svetovni likovni umetnosti, zlasti sodobnemu slovenskemu slikarstvu, grafiki, kiparstvu in fotografiji, je objavljal od poznih petdesetih let 20. stoletja v časopisih Naši razgledi, Tovariš, Sinteza, Umetnost, Život umetnosti, Sodobnost, Perspektive, Dialogi, Delo idr. Posebno pozornost je posvečal pisanju o novi ekspresionistični figuraliki in novem konstruktivizmu, ki ju je kot umetnostnozgodovinska pojma kritiško utemeljil. Napisal je več razstavnih katalogov in monografij umetnikov. Redno je sodeloval na simpozijih doma in v tujini ter deloval v mednarodnih organizacijah. Posebej vplivno je bilo njegovo dolgoletno sodelovanje v jugoslovanski in poznejši slovenski sekciji Mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA (Association Internationale des Critiques d'Art). 1970–75 je bil sekretar, 1986–89 predsednik jugoslovanske sekcije, 1996–2001 pa podpredsednik mednarodnega administrativnega odbora (mdr. je odigral ključno vlogo pri organizaciji 25. svetovnega kongresa in generalne skupščine Zagreb – Ljubljana – Sarajevo – Beograd, 1973). Leta 2005 je soorganiziral generalno skupščino in kongres AICA v Sloveniji. Deluje kot zakladnik Društva umetnostnih kritikov – slovenske sekcije AICA.
Med leti 1973–75 je bil predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov, od 2020 pa je ponovno predsednik Društva slovenskih likovnih kritikov. Ljubljansko Mestno galerijo je s kuratorstvom vrste likovnih razstav in s programom vzpostavil kot enega najbolj relevantnih razstavišč v regiji. S predstavitvami slovenske umetnosti v tujini je prispeval k mednarodni uveljavitvi nekaterih slovenskih umetnikov in umetnostnih tokov. Med drugim je bil selektor bienala v São Paulu (1994, 2002, 2004), svetovnega trienala v New Delhiju (1968), na beneškem likovnem bienalu je sodeloval kot pomočnik glavnega komisarja jugoslovanskega paviljona (1976, 1981, 1984) in kot komisar slovenskega paviljona (2007, 2009), kot sekretar je vplival na vzpostavitev in uveljavitev jugoslovanskega in mednarodnega bienala oziroma trienala male plastike v Murski Soboti (1973–2001).

Za svojo dejavnost je 1970 prejel nagrado vstaje slovenskega naroda, 1982 srebrno plaketo Društva novinarjev Slovenije, 2007 nagrado glavnega mesta Ljubljana, 2008 priznanje Frana Vesela Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Je dobitnik nagrade za življenjsko delo Slovenskega društva likovnih kritikov Kritiško pero 2015 ter dobitnik medalje za zasluge, s katero ga je odlikoval predsednik države 2018.

Doc. mag. Jurij Smole se je rodil leta 1965. Leta 1995 je diplomiral, leta 1997 pa magistriral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Svojo ustvarjalno pot je začel s kamnom, ki mu poleg brona in drugih materialov ostaja zvest še danes. Leta 1995 se je zaposlil na ALUO – sprva kot predavatelj za kiparsko likovno tehnologijo, zatem pa kot predavatelj za kiparstvo, tehnike in material. Pol leta je predaval tudi na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu. Bil je predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pred odločitvijo za kariero v umetnosti je bil kovinar in študiral strojništvo, kar je odločilno pripomoglo k njegovemu strokovnemu delu.

Njegove razstave so večinoma potekale samostojno doma in v tujini, med drugim je postavil vrsto javnih kipov in spomenikov. Kiparsko in pedagoško strokovno obvladuje vse vrste kamna in njegove obdelave, področja litja z izginulim voskom (precizijsko litje) in patiniranje, zato je povezan z umetniškimi in nekaterimi industrijskimi livarnami doma in v tujini.

Poleg pedagoškega dela na Oddelku za restavratorstvo ALUO predava še na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za metalurgijo. Med drugim sodeluje pri ekspertnih skupinah, povezanimi z materiali, z narodnimi muzeji in galerijami pri pripravi tematskih in avtorskih razstav, tudi strokovnih predavanj s področja kiparstva in kiparskih tehnik. Presojanje materialov in sledenje tehnološkim postopkom izdelave je ena od njegovih profesionalnih osnov za kiparsko in pedagoško delo.

Kot numizmatik se veliko ukvarja z analizo zlasti antičnega srebra in strokovno spremlja medaljerstvo z lastno produkcijo. Je tudi član komisije za izbor spominskih kovancev pri Banki Slovenije.

Poleg pedagoškega in umetniškega dela programsko vodi Galerijo Domžale, kjer s programom številnih razstav in projektom Galerija na potepu skuša pozitivno vplivati na odnos širših laičnih in strokovnih publik do likovnih in vizualnih umetnosti.